Po Murterju še na budnico
Po pestri sezoni so se naši godbeniki skupaj z družinskimi člani odpravili na izlet proti jugu. Do kraja poln avtobus je na sobotno jutro zapustil Dobrovo in glasba se je odpeljala z nami. Poleg godbenih inštrumentov je imela mladina s seboj še male kitare (ukulele) in harmonike in vožnja do muzeja Nikola Tesla, kjer je bil naš prvi postanek, je minila kot bi mignil. Po vaji igranja in korakanja smo imeli pri muzeju za trenutne obiskovalce krajši koncert. Zatem smo se pustili poučiti, za kaj vse je ta veliki znanstvenik »kriv«; daljinski upravljalniki, motorji, neonske luči, izmenični tok in vrsto stvari, s katerimi je močno prehiteval svoj čas.
Naslednji postanek smo imeli v starodavnem mestu Zadru. Najbolj so nas navdušila morske orgle, na katere veter, ki piha z morja, stalno igra svoje melodije. Po najboljšem sladoledu v središču mesta, smo nadaljevali pot do otoka Murter, kjer smo se nastanili v bungalovih tik ob obali. Po večerji nas je čakala vaja, naslednje jutro pa sončna in topla nedelja. Na zajtrku se nam je pridružil pater Marjan Čuden. Skupaj smo se odpeljali do ladjice, kjer se je priključil še dobrovski prijatelj, duhovnik Miro Šlibar, in se popeljali na izlet okrog čudovitega Jadranskega bisera, otokov Kornatov. Povsod smo na visokem drogu ponosno nosili našo slovensko zastavo. Na otoku Kornat, pri cerkvi Gospe od Tarca, smo imeli nepozabno mašo z godbeno spremljavo. Naključni obiskovalci so se nam z veseljem pridružili. Toplo sonce nas je premamilo in nekaj najpogumnejših je tudi zaplavalo. Godbeniki so bili predvsem navdušeni nad skokom predsednika Boruta Dolinarja v vodo. Po morskem kosilu na ladjici smo se vrnili na naš otok, kjer nas je že čakal pripravljen prostor za koncert. Le-tega so tamkajšnji turistični delavci dobro oglaševali po vseh možnih poteh. Gregor Čuden je poskrbel za vezno besedilo, Manca Dolinar pa še za pevsko spremljavo nekaj pesmi.
Po večerji smo želeli z obiskom presenetiti Modrijane, ki pa jih je žal pregnal dež. Ta je le opral nebo, da smo imeli lahko naslednji dan zopet lepo vreme. V ponedeljek smo se sprehodili do Betine in si ogledali muzej izdelave ladij. Sledilo je vsesplošno kopanje in prijetno popoldne, ki se je zaključilo z zabavnim večerom. Vsaka soba je pripravila točko, s katero se je potegovala za prestižno nagrado – zlatega Rikija. Riki je sicer nadimek našega dirigenta Mateja Rihterja. Vrhunski in edinstveni program je kazal na to, kakšne talente ima naša mladina. Vsaka točka je bila nekaj posebnega in izvrstna komisija je podelila nagrade prav vsakomur.
Starši in nekaj godbenikov smo imeli zvečer še sestanek o načrtih Godbe Dobrova-Polhov Gradec, mladina pa je zabaven večer podaljšala tja v nočne ure. Prišel je dan odhoda domov. Pot nazaj je minila zopet v glasbi, karaokah in vicih. Še odlično kosilo v Novem mestu in že smo bili na domačem koncu. Inštrumenti so počakali kar na avtobusu, ki ga je ves čas prijazno in potrpežljivo vozil šofer Vinko.
Naslednji dan, 1. maja, je avtobus zopet že zgodaj zjutraj pobral godbenike, ki so prvomajsko budnico tokrat odigrali kar v treh občinah. V Podolnici, kjer je bila prva postaja, nas je pričakal podžupan horjulske občine, v Horjulu, kjer so se nam pridružile še horjulske mažorete, pa je sprejem pripravil župan Občine Horjul, Janko Prebil. Sledile so budnice v Šentjoštu, Polhovem Gradcu in Gabrju. Na Dobrovi nas je sprejel dobrovski župnik, Alojzij Golob. Pot nas je zapeljala še do Viča, kjer so godbeniki zaigrali budnico ob visokem jubileju predvodnikovega očeta, zaključili pa smo jo na Komaniji, kjer nas družina Jarc vsako leto prav prijazno pogosti.
Pet dni druženja ob glasbi povezuje godbenike, njihove družine in tudi krajane in v naš vsakdanjik vnaša svežino in nas navdaja z veseljem in novimi načrti za lepšo prihodnost.
Magdalena Tehovnik