Turneja v Bosno z Godbo Dobrova – Polhov Gradec
Kava, baklava, čevapčiči in Godba Dobrova – Polhov Gradec
Kako drugače, kot z nekaj besedami povzeti najbolj značilne bosanske pojme, ki so v naslovu? Godba nekako ne paše zraven, a po uspešno izvedeni turneji v Bosni, med 27. in 29. aprilom, bo marsikdo spremenil mnenje. Potem ko je zaradi korone turneja po Bavarski in Češki v preteklih letih nesrečno padla v vodo, se je precej nepričakovano pokazala možnost, da obiščemo Bosno in Hercegovino oz. natančneje Bihać. Da je Bosna vsaj za mlajše godbenike popolna neznanka, je bilo hitro videti iz številnih vprašanj, kako tam izgleda, kaj bo za videti…
Prva značilnost? Čas teče počasneje. To smo videli že na mejnem prehodu, kjer se ni nikomur mudilo, tako da smo na rafting po reki Uni konkretno zamudili. A brez skrbi, rafting je vseeno bil, ob precej narasli Uni je bil vsaj malo adrenalinski, kar pa se ne more primerjati z vožnjo z starimi, komaj še voznimi kombiji, s katerimi smo se peljali do reke.
Druga značilnost? Odlična hrana s žara. Pozno kosilo prvega dne je razblinilo vse dvome o morebitni lakoti – lačni očitno ne bomo. In ker so bili čevapčiči, lepinja, pleskavice itn. tako dobri, je ostala hotelska večerja skoraj nedotaknjena. No, razen pri mladih godbenikih.
Tretja značilnost? Komplicirana zgodovina, ki ima žal bolj malo svetlih in veselih trenutkov. Drugi dan nas je po mestu vodil vodič, ki ga je poslal sam Bog. Kako drugače bi poimenoval naključno jutranje srečanje Grega in omenjenega domačina pred mestno trafiko? Zelo slikovito in vsebinsko polno vodenje po zgodovini mesta Bihać in zgodovini države, je pustilo sledove. Še posebej, ko je beseda nanesla na povezanost Slovenije z Bihaćem.
Četrta značilnost? Godba Dobrova – Polhov Gradec je v Bihaću res atrakcija. Popoldansko korakanje po središču Bihaća je vzbudilo veliko radovednih pogledov, prijaznih nasmehov ter tudi pozornost policajev na patrulji. Sicer ne vemo, kateri instrument je izgledal najbolj nevarno, a smo jim vzbudili sum, da se tukaj nekaj naklepa… In se je!! Popoldansko paradiranje je bilo zgolj uvod v večerni koncert na reki Uni v središču Bihaća, ki ga je Godba organizirala s pomočjo Kulturnega centra Bihać. Enoinpolurni koncert, s predskupinama godbenih Kvarteta flavt in Kvarteta klarinetov, je postregel z barvitim koncertnim programom slovenske, popularne, tuje in klasične glasbe. Za nameček je godba s posebno godbeno priredbo znane pesmi Miljacka razorožila še najbolj klene obiskovalce. Številne solze sreče in gromki aplavzi so pokazali, da je Bosna žejna glasbe, povezovanja in sprejemanja.
Peta značilnost? Slovenci smo pustili neizbrisen pečat. Ko je v začetku dvajsetega stoletja grofica…. dala zgraditi Grad …. , si zagotovo nihče ni mislil, da bo to ena največjih kulturnih znamenitosti Bihaća, Cazina in okolice. Resda je grad v nezavidljivo slabem stanju, a nosi sebi toliko zgodb, da nam jih niti zgovorni vodič… ni uspel vseh povedati. In še ocvirek – preko rodbine Blagayev je posredno povezan tudi s Polhovim Gradcem.
Šesta značilnost? Prehitro je minilo. Komaj smo se malo udomačili, že smo morali domov. Polni vtisov, prigod, anekdot in tudi načrtov za v prihodnje. Ob odhodu so nas v Bihaću že povabili, da bi na otvoritvi festivala… sodelovali kot glavni gostje. A brez skrbi – nismo jim ostali dolžni in jih tudi mi povabili v naše kraje. Mogoče se pa posamezne korenine Blagayev spet povežejo. Tokrat preko glasbe.
Janez Dolinar
